O kranio sakralni terapiji

Kranio sakralna terapija (KST) je celostna manualna terapija, ki deluje na harmonizacijo funkcij različnih telesnih sistemov. V KST zaupamo v avtokorekcijsko sposobnost organizma in facilitiramo tiste procese, ki jih sam organizem nakaže tekom t...

NAPOVEDNIK

okt 2018
27.10. - 28.10.2018 Delavnica postavitev z Evanom Bernije... več
dec 2018
07.12. - 09.12.2018 Izobraževanje KRANIO SAKRALNA TERAPIJ... več
KOLEDAR SEMINARJEV

Zgodovina
A. Still
Zgodovina


V svetu kranio- sakralne terapije obstaja več različnih pristopov, ki pa vsi temeljijo na fenomenu gibanja kranialnih kosti in drugih delov telesa zaradi prilagajanja spremembam hidravličnega pritiska cerebro-spinalne tekočine (CST/likvor). 


Kranio-sakralna terapija se je razvila iz osteopatske medicine oz. natančneje iz kranialne osteopatije. Oče osteopatske medicine je zdravnik kirurg dr. Andrew Taylor Still (1828 - 1917), ki je po dolgih letih študija in raziskav v letu 1874 vpeljal znanost osteopatije. 
"Bolezen je rezultat anatomskih nepravilnosti, ki nastanejo zaradi neravnovesja v delovanju fizioloških funkcij."
A. Still je verjel, da lahko s korekcijo telesne strukture in  vzpostavitvijo normalne oskrbe krvnega obtoka, preko manualnih tehnik, ki so danes poznane kot osteopatska manipulativna medicina (OMM), telo pridobi funkcionalnost in sposobnost samoozdravitve.


Uveljavil je idejo preventivne medicine, ki tretira pacienta kot celoto in ne kot obravnava posamezne bolezni. Po njegovih zaslugah je bila leta 1892 ustanovljena prva šola osteopatije v Kirksville (Missouri, ZDA). 


William Garner Sutherland (1873 – 1954),  zdravnik in osteopat, je zasnoval koncept kranio sakralne terapije. sutherland 1Še danes se njegove manualne tehnike uporabljajo v praksi osteopatske medicine. Sutherland je konceptualiziral kranialni pristop osteopatske medicine in ga začel sistematično poučevati. Odkril je, da človeški možgani niso obdani s fiksno in negibno lobanjo (kranium), pač pa je ta kostno-vezivna zaščita sestavljena iz kosti, ki so med seboj povezane s kostnimi šivi (suture), znotraj katerih je možno zaznati neko minimalno gibanje. Odkril je tudi povezanost tega sistema s sistemom žilja možganov, sistemom možganskih open, likvorja ter mehkih tkiv v telesu.


Delo Sutherlanda je nadaljeval dr. John E. UpledgerUpledgerki je s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij znanstveno dokazal obstoj in funkcijo kraniosakralnega sitema in gibanja kranialnih kosti. Razvil je močno fiziološko podlago in teorijo delovanja kranio sakralne terapije. Kasneje so se po svetu izoblikovale številne različice, ki v svojih šolah poudarjajo svoje lastne izkušnje in vrednote.



Delovanje


Funkcije različnih sistemov v telesu lahko zaznavamo z opazovanjem neke dinamične lastnosti. Tako na primer zaznavamo funkcije respiratornega  sistema preko dviganja in spuščanja prsnega koša, kardiovaskularnega sistema preko bitja srca. V kranio sakralni terapiji (KST) pa je pomembna dinamika pulza cerebro spinalne tekočine (CST) ali likvorja. Vsa tkiva v organizmu se namreč prilagajajo dinamiki hidravličnih pritiskov likvorja, s krčenjem oz. razširjanjem. Motnje v prilagajanju tkiv se kažejo kot disfunkcije v kranio sakralnem (KS) sistemu ali obratno.

Na podlagi značilnosti pulza cerebro spinalne tekočine (likvor) ter sposobnosti organizma, da se temu fiziološkemu utripu prilagaja, ugotavljamo nepravilnosti in načrtujemo terapijo.

V KST terapevt zaupa v avtokorekcijsko sposobnost organizma ter facilitira tiste procese, ki jih izbere organizem sam in jih subtilno nakaže med terapijo.

Z mehko mobilizacijsko tehniko KST terapevt izboljšuje gibljivost lobanjskih šivov, elastičnost fascij in čvrste vezivne opne ter s tem vpliva na boljšo izmenjavo snovi v ventrikularnem in venskem obtoku. 

KST deluje na zelo širok spekter težav z zdravjem, kot so na primer:
- glavoboli
- bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbtenice
- težave s čeljustnim sklepom
- kronična utrujenosti
- težave z ravnotežjem
- težave z očmi 
- endogena depresija
- hiperaktivnost
- motnje v delovanju centralnega živčnega sistema



Fiziološko anatomsko ozadje


Mehke manualne mobilizacijske tehnike v KST usmerjamo prvenstveno na kranio sakralni (KS) sistem, ki ga anatomsko omejuje ovojnica dura mater s svojimi kostnimi pripenjališči. Kostna pripenjališča dure se nahajajo v lobanji (kranium) in v križnici (sakrum). Od tod tudi ime kranio sakralna terapija.

V KST je torej kranio sakralni (KS) sistem vodilo terapije, ki je nenehno v zelo subtilnem in dinamičnem ravnotežju z ostalimi fiziološkimi sistemi ter  reagira na najmanjše spremembe v organizmu in okolici. Nepravilnosti in travme, ki prizadenejo gibalni ali endokrini sistem, se prej ali slej pokažejo tudi v moteni funkciji KS sistema. 

slika