Kaj je
Somato Bio-Logika (SBL) je celosten pristop podpore pri raznovrstnih obravnavah na področju skrbi za zdravje, dobrega počutja, osebnostne rasti in preventive.
Ne gre za neko novo metodo, ampak za drugačen koncept dela oz. »modus operandi«, ki nam, holističnim strokovnjakom daje ogrodje in smernice za smiselno integrirano ter individualno prilagojeno obravnavo.
Somato bio-logika temelji na poznavanju Petih bioloških zakonov (5LB) in celostnem delu s telesom.
Biološki zakoni dajejo zemljevid dinamičnih povezav med čustvi, možgani in organi, ki nam pomaga razumeti pojav nekega simptoma znotraj klientovega konteksta, njegovega načina razmišljanja in doživljanja, kar mu omogoči pridobiti informacijo o vzročno posledični povezavi med njegovim doživljanjem v točno določeni življenjski situaciji in telesnim simptomom.
Pri SBL načinu dela uporabljamo ustrezno komunikacijo, ki temelji na veščinah counselinga in povezuje različne ravni obravnave, različne veščine in tehnike, osnovo pa tvori neškodljiva komunikacija, somatika in bio–logika.
Somatika predstavlja izredno široko področje, kamor sodijo celostne gibalne tehnike (joga, metoda Feldenkrais, Bioenergetika po Lowenu, ples, …) ter celostne manualne tehnike, kjer najdemo tudi kranio sakralno terapijo in ostale sorodne celostne manualne pristope.
S pojmom bio-logika smatramo vse metode, ki upoštevajo naravno dinamiko bioloških procesov živih organizmov (5 bioloških zakonov – 5LB, naturopatija).
Counseling je način podpore drugemu, ki upošteva veščine neškodljive komunikacije in služi kot povezovalni člen v Somato bio-logiki. Komunikacija je bistven element, preko katerega klient in terapevt-facilitator ustvarita ugodne okoliščine (setting) za uspešno sodelovanje. Vloga facilitatorja namreč ni ta, da rešuje probleme klienta, temveč ta, da s pomočjo pogovora in terapevtskih dražljajev v obliki obravnav ter »domačih nalog«, spodbuja aktivacijo resursov, s katerimi nato klient samostojno rešuje svoje probleme.
Lectus a sagittis malesuada posuere tristique viverra.
Kako poteka
Oseba se navadno najavi po telefonu ali prek e-pošte in navede težavo, zaradi katere nas želi obiskati. Skupaj določimo datum prvega srečanja, kjer si vzamemo uro časa za uvodni pogovor, pregled, oceno stanja in načrtujemo skupen način sodelovanja, ki v naslednjih srečanjih zajema nego simptoma in uvajanje konkretnih sprememb za zmanjšanje tegob simptomatike in »prilivanja olja na ogenj«.
Ko je ta del stabiliziran in oseba želi globlje raziskati, kaj ga je pripeljalo do težave, se lahko posvetimo vzročnemu delu in razvozlavanje tistih vedenjskih vzorcev in omejujočih prepričanj, ki sprožajo simptom. Ob tem je pogosto potrebno dovoliti procesiranje čustvenih ran, ki so v korelaciji s to temo in posledično s simptomom.
Klient dobi na tej stopnji orodja samopomoči in tehnike regulacije živčnega sistema, s katerimi si lahko pomaga sam. Glede na obravnavano temo skupaj določimo konkretne naloge, kjer ima klient možnost izkusiti drugačne možnosti delovanja in s tem pridobivanje nove perspektive. Sledi proces integracije in udejanjanje osvojenih veščin v vsak dan.
Nivoji dela Somato bio-logičnega pristopa so razvrščeni glede na potrebe klienta. Običajen potek dela sledi naslednjim korakom:
1. Ocena objektivne urgence
Prvo srečanje se prične z uvodnim pogovorom, kjer klient izpostavi težavo, zaradi katere nas obišče, terapevt pa z ustreznimi vprašanji pridobiva ključne informacije o njegovem stanju.
V primeru, da je izpostavljen telesni simptom gibalnega aparata, izvedemo fizioterapevtsko funkcionalno testiranje, ki nam da informacijo o resnosti težave.
V primeru težav, za katere nimamo strokovne kompetence in preko pogovora ocenimo kot urgentne, klientu svetujemo obisk ustreznega strokovnjaka (zdravnika, ortopeda…).
V prvem srečanju je bistveno oceniti ali obstaja resna nevarnost za življenje in zdravje klienta ter ustrezno ukrepanje z definicijo do kod sežejo naše kompetence.
2. Ocena subjektivne urgence
Subjektivna urgenca je tesno povezana s tem, kako klient doživlja nek simptom ali težavo. Vemo, da se nekdo, ki je imel v svoji družinski anamnezi prisotnost več resnih težav, na primer z revmatskimi obolenji, vede drugače ob pojavu neke bolečine, kot nekdo, ki teh izkušenj v družini nima.
Ocena subjektivne urgence že upošteva specifično doživljanje klienta v odnosu na neko simptomatiko. Ta podatek je bistven, saj določa nadaljnje korake dela.
Vse dokler posameznik ni pomirjen (s pomočjo konkretnih dejstev), da ne bo »umrl« ali »pristal na vozičku« ali, da »ne bo mogel več delati« s tem kar ima, ostaja v začaranem krogu recidiv, ki se aktivirajo vsakokrat, ko se pojavi simptom.
Velikokrat je potrebno skupaj s klientom pregledati zdravniške izvide in preveriti skladnost evidentiranih nepravilnosti etiketiranih v obliki diagnoze z dejanskim kliničnim stanjem in osebi razložiti, kaj se z njim pravzaprav dogaja. Posameznik lahko pride na rob obupa že zgolj zaradi diagnostične oznake, da si ravno z njim ni nič urgentnega oz. ni prisotnega procesa, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje.
Velikokrat velja tudi obratno, da osebe trmasto vztrajajo pri tem, da »ne grejo k zdravniku« ali da »tablet že ne bodo jemali«, a obenem je v njihovi podzavesti ogromno strahu, ki ob vsakem pojavu simptoma aktivira kaskado bio-kemijskih procesov, ki jih na dolgi rok dejansko ogrožajo.
3. Simptomatska obravnava
Simptomatska obravnava lahko poteka na dveh ravneh. Prva je direktno soočanje s težavo s pomočjo preizkušenih orodij, druga pa upošteva celostni bio-psiho-socialni kontekst udeležene osebe.
Delo s simptomom je pomembno, saj se z zmanjšanjem simptomatike sorazmerno zmanjša tudi subjektivna urgenca. Za ta namen je potrebno upoštevati pravila rekonvalescence (časa obnove tkiv) in poizkušati omejiti recidive na minimum za predviden časovni okvir.
V tem času se oseba lahko poslužuje že preverjenih strategij, ki delujejo ali pa ji ponudimo nove možnosti.
Tudi v tem aspektu je poudarek na sodelovanju in prepuščanje odgovornosti v smislu »vi ste strokovnjaki, vi boste že vedeli kako in kaj«, ki nikakor ni spodbudna za naš način dela.
4. Vzročna obravnava (fakultativno – zavisi od pripravljenosti posameznika)
Delo na vzroku nastanka težave upošteva interakcijo med čustvi-možgani-organi. Povezava, ki je znanstveno dokazana in jo proučuje veja PsihoNevroEndokrinoImunologije (skrajšano PNEI). Delo na vzroku nastanka neke težave je zelo ciljno usmerjeno in sicer zanima nas samo tisto čustveno doživljanje in situacija, ki v osebi aktivira psiho-nevro-endokrino-imunološko verižno reakcijo, ki se v posameznem delu te naravne dinamike kaže s pojavom konkretnega simptoma, zaradi katerega nas je oseba obiskala. Ne gre torej za »naključno« brskanje po podzavesti, ampak za soočanje s specifičnimi situacijami, ki so povezane s težavo oz. simptomom. Delo na vzroku zajema različne možnosti, od dela s telesom s pomočjo somatskih tehnik kot je kranio sakralna terapija, do counseling podpore ali sistemskega dela s pomočjo družinskih postavitev. Na voljo so skupinske Biorelease delavnice na določeno temo, kot novost pa ponujamo tudi Travma fokusirana obravnava s pomočjo konjev (EPFT) po metodi IFEEL.
Ključ do uspeha
Odnos klient – terapevt je ključnega pomena
Pri našem načinu dela je zelo pomembno, da se tako mi kot udeležena oseba zavedamo odgovornosti do procesa. Naša vloga je nuditi klientu oporo v težkih trenutkih ter ga stimulirati pri ozaveščanju stanja in svojih resursov, korake v smeri spremembe pa dela klient sam. Uspeh obravnave ni odstranitev simptoma, težave ali stiske temveč to, da ob naslednji pojavnosti simptomatike, udeležena oseba sama prepozna mehanizme, ki so pripeljali do tega in da se temu primerno odzove. Vsak pride do tega cilja na svoj način, v svojem času, če je le v njem resnična pripravljenost za to, kar nima nobene veze z željo. V tem potovanju smo klientom na voljo kot podpora na različnih etapah procesa. Nekateri klienti se zadovoljijo z ublažitvijo simptoma, spet drugi si dovolijo globlje raziskovanje, ki jim prinese spoznanja o svojih čustvih, vzorcih prepričanj in sistemskem vplivu družine na življenje. Naučijo se aktivirati svoje resurse z namenom osvobajanja od omejujočih predstav o življenju. Spodbujamo torej osebnostno rast in boljšo kvaliteto življenja.
